Delniški trgi

Globalni delniški trgi so v tretjem četrtletju beležili rast, kljub občasni povečani volatilnosti. V tem letu so se delnice v Sloveniji izkazale za najuspešnejše med opazovanimi delniškimi indeksi, saj mali kapitalski trg že drugo leto zapored vlagateljem prinaša lepe dobičke.

Donosnejše so postale tudi kitajske delnice, potem ko so se v prejšnjem letu soočale z visokimi izgubami. Kitajska vlada je uvedla in napovedala vrsto monetarnih in fiskalnih ukrepov, namenjenih oživitvi gospodarske aktivnosti ter zajezitvi nepremičninske krize. Ti ukrepi so vlagateljem dali nov zagon in optimizem glede prihodnjih donosov na trgu.

Na drugi strani se šibkost nemškega in francoskega gospodarstva odraža v nižji donosnosti evropskih delniških trgov. V Nemčiji so delnice podjetij iz avtomobilske industrije utrpele precejšnje izgube, kar je pripeljalo do preusmeritve vlagateljev v druge sektorje. V nasprotju s tem so delnice podjetij, povezanih z razvojem umetne inteligence, kot so SAP, dobavitelji za obrambno industrijo, kot je Rheinmetall, ter Siemens, močno porasle.

V najmočnejših evropskih ekonomijah tako stopajo v ospredje druge gospodarske panoge, ki vplivajo tudi na spremembo nabora delnic in njihovih deležev v vodilnih evropskih delniških indeksih. Zato nemški DAX še vedno beleži precej visoko donosnost.

Sprememba vrednosti od 31.12.2023

Delniški indeks	3. četrtletje 2024	2. četrtletje 2024	1. četrtletje 2024	Leto 2023
SBITOP-Slovenija	28,0%	25,9%	16,6%	19,8%
DAX-Nemčija	15,4%	8,9%	10,4%	20,3%
CAC40-Francija	1,2%	-0,8%	8,8%	16,5%
China A50 XIN9I-Kitajska	23,0%	5,8%	6,2%	-16,9%
S&P 500 (v EUR)-ZDA	19,9%	18,2%	12,9%	20,3%
MSCI ACWI INDEX ( v EUR)-globalni	16,3%	13,9%	10,5%	16,3%
STOXX EUROPE 600-evropski	9,2%	6,8%	7,0%	12,7%

Vir: Bloomberg

 

Trg obveznic

Ob koncu tretjega četrtletja so se donosnosti, predvsem državnih obveznic, precej približale ravnem ob koncu leta 2023. Obvezniški indeks evropskih obveznic je od začetka leta nekoliko pridobil vrednost, kar pomeni, da so se pričakovane donosnosti obveznic znižale, vendar so spremembe ostale majhne.

V ZDA je donosnost 10-letnih obveznic znašala 3,8 odstotka, medtem ko je donosnost nemškega »bunda« dosegla dobro dva odstotka. Slovenske 10-letne obveznice so tretje četrtletje zaključile pri 2,9 odstotni donosnosti, kar je enako, kot na začetku leta 2024.

Pričakovana donosnost se je v tem letu najbolj povečala francoskim državnim obveznicam, kjer je zrasla za 30 bazičnih točk. Povečanje pričakovanih donosnosti lahko pripišemo nestabilnim političnim razmeram v Franciji in stagnaciji njihovega gospodarstva.

Obvezniški indeks	3. četrtletje 2024	2. četrtletje 2024	1. četrtletje 2024	Leto 2023
iBoxx Overall Bond Index (v EUR)	2,4%	-1,3%	-0,4%	7,2%
iBoxx Corporate Index (v EUR)	3,2%	-0,3%	0,1%	8,9%
iBoxx Eurozone Bond Index (v EUR)	1,9%	-2,2%	-0,7%	7,2%

Vir: Bloomberg

Razlike v donosnostih obveznic krajših ročnosti naproti dolgoročnejšim, so se v tretjem četrtletju zmanjšale.

Država	2 letna državna obveznica	10 letna državna obveznica
ZDA	3,6%	3,8%
Nemčija	2,1%	2,1%
Francija	2,3%	2,9%
Italija	2,5%	3,5%
Španija	2,4%	2,9%
Slovenija	2,4%	2,9%

Vir: Bloomberg

 

Inflacija v Sloveniji in evrskem območju še naprej upada, ECB kljub temu previdna pri nadaljnjih korakih

Inflacija v razvitih državah se umirja, pri čemer so zadnji podatki za Slovenijo in evrsko območje spodbudni. Medletna stopnja inflacije v Sloveniji je ob koncu septembra znašala le 0,6 odstotka, kar je občutno nižje od začetka leta, ko je bila pri 3,3 odstotka. Upad je viden tudi v širšem evrskem območju, kjer je indeks cen življenjskih potrebščin na medletni ravni zdrsnil z 2,8 odstotka na 1,7 odstotka do konca septembra.

Šestmesečni Euribor, ki vpliva na obrestne mere posojil in kreditov v evrskem območju, je konec septembra znašal 3,1 odstotka. Kljub nižji inflaciji, ki v evrskem območju sledi previdnim prilagoditvam monetarne politike Evropske centralne banke (ECB), centralna banka ostaja previdna pri nadaljnjih posegih v obrestne mere. Pri ECB poudarjajo, da je inflacija kljub trenutnemu upadu še vedno pod vplivom geopolitičnih tveganj, ki vplivajo na cene surovin in energetski trg.

 

ECB in FED nadaljujeta s prilagoditvijo obrestnih mer ob geopolitičnih napetostih in negotovih gospodarskih obetih

Evropska centralna banka (ECB) je v oktobru 2024 izvedla tretje znižanje ključnih obrestnih mer. Do konca septembra je depozitno obrestno mero znižala dvakrat, tretjič pa oktobra, ko ta po zadnjem rezu znaša 3,25 odstotka. ECB pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih mesecih ponovno narasla, kar je posledica geopolitičnih napetosti, ki vplivajo na višje cene surovin. Kljub temu ostaja optimistična za leto 2025, ko naj bi se inflacija postopoma umirila na ciljno raven pri dveh odstotkih.

Da bi dosegli svoj inflacijski cilj, bo ECB obrestne mere ohranjala na restriktivni ravni tako dolgo, dokler se razmere ne stabilizirajo. Guvernerji v ECB poudarjajo, da je prilagoditev obrestnih mer ključna za preprečevanje dolgotrajne inflacijske spirale in zagotavljanje stabilnosti na evrskem območju.

Medtem je tudi ameriška centralna banka (FED) septembra prvič po več kot letu dni posegla v obrestne mere, pri čemer je svojo ključno obrestno mero znižala za pol odstotne točke, na razpon med 4,75 in 5 odstotkov. Odločitev FED-a je bila sicer manj povezana z inflacijo in bolj odziv na slabše razmere na trgu dela. V FED-u poudarjajo, da se je ameriško gospodarstvo kljub izzivom ohranilo močno, inflacija pa se je postopno znižala. V prihodnje bo odločitev o nadaljnjih posegih v obrestne mere odvisna predvsem od novih podatkov o inflaciji in razmerah na trgu dela.

Centralni banki obeh velikih gospodarskih območij se tako prilagajata globalnim izzivom, zlasti geopolitičnim pritiskom in razmeram na energetskih trgih, ki oblikujejo trenutne gospodarske obete.

 

Skladi življenjskega cikla Sava pokojninske družbe

Uspešnost treh četrtletij v 2024 se odraža tudi v poslovanju kritnih skladov Sava pokojninske družbe. Donosnost Mojega dinamičnega sklada znaša 12,5 odstotka, Mojega uravnoteženega sklada 8,9 odstotka, Moj zajamčeni sklad pa je s konzervativno naložbeno politiko in z letnim jamstvom donosnosti pridobil 2,2 odstotka.

---